O okvarah vida
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat.
Izpostavljene vsebine
Definicija slepote in slabovidnosti
Okvaro vida izražamo z ostankom ostrine vida in ostankom širine vidnega polja oz. z izgubo ene ali druge. Normalna ostrina vida je 1,0 ali 100 %, meja med slepoto in slabovidnostjo pa je postavljena na 95 % izgube ostrine vida ali na manj kot 10 stopinj zoženo vidno polje okoli fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida. Pri določanju kategorije slepote ali slabovidnosti se upošteva vid na boljšem očesu z najboljšo možno korekcijo (očala ali kontaktne leče).
Med slepe torej v nasprotju s splošnim prepričanjem ne uvrščamo le tistih oseb, ki so popolnoma izgubili sposobnost vida in je njihovo zaznavanje svetlobe enako nič (amaurosis), ampak s socialnega vidika mednje štejemo tudi tiste, ki imajo določen ostanek vida (do 5 %), vendar je ta tako pičel in necelovit, da človeku v neznanem okolju ne omogoča samostojne orientacije.
Med slepe in slabovidne uporabnike se uvrščajo tisti, ki se glede na definicijo slepote in slabovidnosti umeščajo v 1., 2., 3., 4. ali 5. skupino. Po mednarodni definiciji, ki jo je Republika Slovenija povzela po Svetovni zdravstveni organizaciji (World Health Organisation – WHO), je slepa ali slabovidna oseba tista, ki ima naslednjo stopnjo okvare vida:
Slabovidnost:
- vidna ostrina od 0,3 do 0,1 – 1. kategorija;
- vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 metre) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida – 2. kategorija.
Slepota:
- vidna ostrina manj od 0,05 (prsti na 3 metre) do 0,02 (prsti na 1,5 metra) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj, ne glede na ostrino vida – 3. kategorija;
- vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 na metra) od zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na ostrino vida – 4. kategorija;
- vidna ostrina 0 (amaurosis) – dojem svetlobe negativen – 5. kategorija.
Najpogostejši vzroki izgube vida
Najpogostejši vzroki izgube vida so v razvitem svetu drugačni kot v državah v razvoju. Globalno je to še vedno siva mrena, v Evropi in ZDA pa so to predvsem starostna degeneracija rumene pege, glavkom, diabetična retinopatija in znotraj očesna vnetja.
Najpogostejši vzroki za slepoto so: siva mrena (katarakta), nezdravljene refrakcijske napake (kratkovidnost, daljnovidnost ali astigmatizem), starostna degeneracija makule in glavkom. Najpogostejši vzroki za slabovidnost pa so: nekorigirane refrakcijske napake (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem), siva mrena (katarakta), glavkom in diabetična retinopatija.
Strokovnjaki menijo, da ima v Sloveniji hude okvare vida osem do deset tisoč ljudi, resnejše okvare pa celo od 30 do 40 tisoč ljudi. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije združuje 4000 ljudi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa je na svetu okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 39 milijonov slepih in 246 milijonov slabovidnih. 65 odstotkov od vseh teh in kar 82 odstotkov od slepih je starih 50 let ali več, 90 odstotkov od vseh jih živi v deželah v razvoju. Na svetu je kar 19 milijonov slepih ali slabovidnih otrok.
Primeri okvar vida





Izpostavljeno
Programe in delovanje ZDSSS sofinancirajo