Od točkopisa do eBralca

Pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije je ob 100-letnici organiziranega delovanja slovenskih slepih in slabovidnih izšla monografija Od točkopisa do eBralca.

Leta 1920 večina slepih ni imela nikakršne izobrazbe. Mnogi izmed njih so bili prisiljeni beračiti. Zdravstvenega varstva niso bili deležni. Takratna humanitarna društva jim posebne pozornosti niso posvečala. Slepi vojaki so dobivali invalidsko pokojnino, če so izpolnjevali določene pogoje.
Leta 2020 slepi in slabovidni sedijo v šolskih klopeh in opravljajo različne poklice. Srečamo jih lahko v gledališčih, muzejih, v središču mesta ali na televiziji. Tudi s športom se ukvarjajo in celo razstavljajo svoje slike.
Zakaj se je njihov položaj spremenil? Kako se je razvijal? Kakšne so naloge njihove organizacije? Kako živijo? Odgovore na ta in druga vprašanja najdete na straneh te monografije:
Od točkopisa do eBralca